Pripravljeni na tretji odmerek?

Konec februarja je veliko prahu dvignila novica o mariborskem nevrokirurgu, ki se je na dopustovanju v Namibiji okužil z mutiranim virusom SARS-CoV-2, tako imenovanim južnoafriškim sevom. Kljub slabemu počutju je prva dni po vrnitvi v Slovenijo odšel na delovno mesto in tako morebiti okužbo prenesel še na sodelavce. Omenjeni zdravnik se je okužil, čeprav se je predhodno že cepil in to z obema odmerkoma, kar bi po besedah proizvajalca cepiva moralo zadoščati za več kot 90 % zmanjšanje verjetnosti za okužbo.

Rablji in zaščitniki

Članki, ki so govorili o tej novici, so bili na družbenih omrežjih hitro pospremljeni z goro komentarjev. Tisti, ki so se zdravniku postavili v bran, so bili med redkejšimi, čeprav to mnenje verjetno vsi razumemo. Vsi namreč razumemo, kako je, ko cele dni delaš in si potreben oddiha (čeprav nas je precej takih, ki zadnjih nekaj mesecev ne moremo normalno delati zaradi omejevalnih odlokov). In vsi poznamo občutek, ko si s prisluženim denarjem privoščiš dopust, kakršnega si sam želiš (čeprav nas je precej takih, ki zaradi omejevanja poslovnih aktivnosti že nekaj mesecev nismo bili deležni polnega, mesečnega prihodka). In vsi vemo, kako prija oditi v povsem drugo okolje, kjer lahko v celoti odklopiš od vsakodnevnih obveznosti in skrbi (čeprav nas je precej takih, ki smo bili zaradi odlokov omejevanja gibanja zadnje čase omejeni na gibanje zgolj znotraj našega 10-kilometrskega rajona). Tako da globoko v sebi vsi razumemo.

In ravno zato smo jezni. Ker mi ne moremo. Ker nam ni dovoljeno. Ker smo vsi upali in se vsi trudili (kolikor je pač kdo zmogel), da bo enkrat konec te koronavirusne norije. In zdaj se morda vse skupaj vrača praktično na začetno točko. Po mesecih omejevanja in prepovedi še nekaj časa torej ne bomo smeli, zato ker je nekdo v vmesnem času lahko. In to nekdo, ki bi moral vedeti najbolje. Nekdo iz kroga ljudi, ki so nas ves čas spodbujali, naj sprejmemo in upoštevamo omejitve, saj so razumne, učinkovite in skoraj instinktivno vemo, da so pravilne (če smo le dovolj odgovorni, da ne nasedamo teorijam o slabih namenih peščice vplivnih ljudi).

Okužba cepljenega

Seveda se hitro pojavi vprašanje, zakaj se je cepljeni zdravnik okužil. Ali je eden tistih, pri katerih cepivo ‘ne prime’ in torej spada v skupino nesrečnih nekaj odstotkov, ki kljub cepljenju lahko zbolijo? Možno.

Ali gre za lastnost cepiva, da morda ne preprečuje okužbe (in s tem prenosa okužb na druge), ampak le ščiti cepljenega pred (hujšo) boleznijo? Povsem možno, saj še danes ni opravljene raziskave, ki bi dala odgovor glede preprečevanja prenosa okužb.

Ali pa gre za to, da uporaba cepiva predstavlja selekcijski pritisk za viruse in posledično selekcijsko prednost sevom, ki mutirajo v zadostni meri, da se pričnejo izmikati s-cepivom-pridobljeni-odpornosti? Zelo možno, saj…

Zgodba, o kateri se že dolgo govori, čeprav se je že dolgo ne predstavlja

Gre za zgodbo o virusih, ki nenehno mutirajo. V množičnih medijih je sicer ničkolikokrat bilo rečeno, da je SARS-CoV-2 zelo stabilen virus – vsaj kar se tiče domene za vezavo na celični receptor – in da je zato cepivo smiselna, hitro uresničljiva in edina racionalna rešitev. Kljub temu pa so ves čas pandemije curljale informacije o tem, da je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil rezistentni sev, pred katerim cepivo ne bo več ščitilo. V slovenskem prostoru je med prvimi na to opozoril raziskovalec in inovator Zoran Dernovšek. V intervjuju za Nova24TV je razkril svoje mnenje, da bo virus mutiral hitreje, kot bomo temu uspeli slediti z razvojem cepiva.

Sicer pa je v mednarodnem prostoru že mesec dni pred omenjenim intervjujem zakrožila zanimiva novica, in sicer je ameriški Fox News poročal o pomembni mutaciji, ob kateri so se znanstveniki začeli spraševati, ali ni razvoj cepiva proti SARS-CoV-2 jalovo početje. Pomembno mutacijo so zaznali ravno na domeni za vezavo na celični receptor (angl. Receptor Binding Domain – RBD), in sicer pri vzorcu, ki je bil odvzet že januarja 2020 v Indiji.

V decembru 2020 je angleški BBC objavil novico o pojavu novega (angleškega) seva in se ob tem vprašal, kako zaskrbljeni bi morali biti zaradi tega. Ponovno je šlo za mutacijo (pravzaprav kar dve mutaciji) na RBD domeni. Kljub temu, da je šlo za pomembno mutacijo, so angleški strokovnjaki za BBC dejali, da ostajajo prepričani, da bo cepivo vseeno učinkovito tudi proti temu sevu. So pa avtorji članka v zaključku razkrili, da bo cepljenje velikega deleža svetovne populacije predstavljalo selekcijski pritisk, kar bi lahko usmerjalo evolucijo virusov. Po njihovem mnenju bi se posledično morali redno cepiti z novimi različicami cepiva, tako kot proti sezonski gripi.

Zakaj je pretirana jeza na mariborskega nevrokirurga odveč?

Ko je rezultat neke mutacije ugodna strukturna sprememba določenega proteina, zaradi katere se virus izmika pridobljeni odpornosti (naravni ali s cepivom pridobljeni), ima tak mutirani sev selekcijsko prednost in se prične prednostno širiti med populacijo (v primerjavi z ostalimi sevi).

Virusne mutacije se pojavljajo spontano po vsem svetu. Tako so poleg zgoraj omenjenega angleškega in južnoafriškega seva zabeležili specifične seve še v Španiji, Braziliji, Nigeriji, na Finskem, v Kaliforniji, Ohiu in New Yorku ter na farmi kun na Danskem (če na hitro naštejem le tiste, ki niso ušli moji pozornosti). Vsak od teh sevov ob pojavu predstavlja neznanko in potencialno nevarnost v obziru tega, kako uspešno se bo izmikal do sedaj pridobljeni naravni odpornosti in tisti pridobljeni s cepivom.

Brazilski in nigerijski sev sta zaradi mutacij lahko prav tako problematična kot južnoafriški sev. Če torej ne bi mutiranega seva nevrokirurg prinesel iz Namibije, pa bi ga nekdo drug iz Nigerije ali pa Brazilije. Razen, če ne bi prepovedali vse prihode iz afriških držav. In pa južnoameriške celine. To bi rešilo problem, a ne?

Ampak brazilski sev so prvič zabeležili Japonci pri štirih potnikih v Tokiu. Ti so pripotovali iz Brazilije in šele kasneje so določili, da je ta sev že predhodno krožil po Braziliji. Torej bi prepovedali še vse prihode iz Japonske. Problem rešen, a ne?

Ampak genska zaporedja, ki pripadajo nigerijski različici virusa so zabeležili že v 18 drugih državah (Danska, Velika Britanija, ZDA, Francija, Kanada, Gana, Avstralija, Japonska, Italija, Nizozemska, Jordanija, Singapur, Finska, Švica, čezmorski departma Francije – Mayotte, Belgija in Španija). Pa prepovejmo še vse prihode iz teh držav pa bo. Ali pa kar zaprimo državne meje za naslednjih 30 let. To bo to. Popolna rešitev.

Ampak že v času pisanja tega članka so se pojavile novice, da smo prisotnost nigerijskega seva zabeležili tudi pri nas. Pa dajmo hitro tiste okužene v karantene pa zaprimo občinske meje. Evo, pa smo varni. Razen, da lahko do nove mutacije pride kjerkoli – tudi na slovenskem ozemlju in tudi na območju naše domače občine. Kaj pa, če boste izvedeli, da so okužbo z mutiranim sevom zaznali pri vašem sosedu? Ali pa celo pri testiranju vas samih? Razumete ekstrem v katerega lahko zaidemo s takšnim pristopom?

In zakaj predstavlja južnoafriški sev takšen problem?

Prvič smo o težavah, ki jih prinaša južnoafriški sev, lahko prebrali v študijah (ki trenutno še nimajo znanstvene recenzije), kjer so odkrili, da krvna plazma darovalcev, ki so že preboleli okužbo s predhodnimi različicami virusa SARS-CoV-2, ne zmore več učinkovito nevtralizirati delovanja južnoafriškega seva virusa v ‘in-vitro’ poskusih. Rezultati nakazujejo, da se lahko ljudje, ki so že preboleli Covid-19 zaradi okužbe s predhodnimi različicami virusa, ponovno okužijo z južnoafriškim sevom in ponovno zbolijo. Prav tako je to slaba novica za (potencialne) terapevtske metode, ki temeljijo na uporabi krvne plazme darovalcev in specifičnih protiteles. [Povezava do prve južnoafriške študije in druge južnoafriške študije]

Ampak cepiva pa bodo še vedno delovala in ščitila, a ne?

Težko je podati povsem točen odgovor. Čeprav je krvni serum ljudi cepljenih z Moderninim cepivom uspel nevtralizirati delovanje virusa, je ta zmožnost bila znatno zmanjšana, in sicer kar 6,4-krat v primerjavi z zmožnostjo nevtralizacije delovanja dominantnega seva leta 2020. Avtorji študije v zaključku svarijo, da je potrebno nadaljevati s cepilnimi kampanjami, s čimer bi preprečili kroženje trenutnih sevov in tako onemogočili pojav mutiranih sevov. Potreben bo tudi nadzor nad pojavom novih, odpornih sevov in po potrebi cepljenje z novo različico cepiva. Tehnologija mRNK cepiv naj bi omogočala hitro zasnovo in razvoj novih različic cepiva.

*V testih ni bil uporabljen virus SARS-CoV-2, ampak psevdovirusi, ki so izražali ‘spike’ proteine z enakimi mutacijami kot so jih zabeležili pri sevu divjega virusa.

Tudi pri Pfizejevem cepivu so ugotovili zmanjšano zmožnost krvnega seruma cepljenih ljudi, da nevtralizira delovanje virusa – približno 3-kratno zmanjšanje proti južnoafriškemu sevu v primerjavi z odzivom proti dominantnemu sevu leta 2020. Presenetljivo pa je v tej raziskavi krvni serum prebolelih ljudi še vedno učinkovito nevtraliziral tudi južnoafriški sev – in to enako učinkovito ali le z nekoliko zmanjšano zmožnostjo nevtralizacije v primerjavi z dominantnim sevom leta 2020. Poleg tega so pri krvnem serumu enega od posameznikov opazili izredno nizek nivo nevtralizacijskih protiteles, zaradi česar avtorji študije opozarjajo na morebitno potrebo po prilagojeni različici cepiva.

*V testih ni bil uporabljen virus SARS-CoV-2, ampak psevdovirusi, ki so izražali ‘spike’ proteine z enakimi mutacijami kot so jih zabeležili pri sevu divjega virusa.

Rezultati študije z univerze Columbia v New Yorku pa so še bolj zaskrbljujoči. Raziskovalci so pri krvni plazmi ljudi, ki so že preboleli okužbo s predhodnimi sevi virusa, zabeležili kar 11- do 33-kratno znižanje zmožnosti nevtralizacije delovanja južnoafriškega seva virusa. Pri krvnem serumu cepljenih ljudi pa so zabeležili 6,5-kratno (Pfizer) in 8,6-kratno (Moderna) znižanje zmožnosti nevtralizacije. Avtorji študije vidijo rešitev v podvojitvi ukrepov omejevanja in čim hitrejši distribuciji cepiva.

*V testih ni bil uporabljen virus SARS-CoV-2, ampak psevdovirusi, ki so izražali ‘spike’ proteine z enakimi mutacijami kot so jih zabeležili pri sevu divjega virusa.

Rešitev na dlani

Čeprav se sprva zdi situacija precej zaskrbljujoča, nikar ne skrbite. Rešitev je že na obzorju. Pripravlja se tretji odmerek! Ja, prav ste prebrali – po dveh prejetih odmerkih in trditvam o več kot 90 % učinkovitosti, bo sedaj potreben še tretji odmerek, da bi bili res zaščiteni. Sicer se še ne ve natančno, ali bo kar enak kot prva dva ali pa bo prirejen in bo upošteval mutacije problematičnih sevov. Vendar Moderna in Pfizer že pripravljata tretji odmerek, ki je poživitveni odmerek, prilagojen pa je mutacijam novih sevov.

No, tako… pa si lahko oddahnemo

Vendar le za trenutek! Rešitev bo namreč delovala, le dokler se ne pojavi novi sev in s tem potreba po novem odmerku – četrtem. Pa petem. Pa tako naprej… Po besedah glavnega izvršnega direktorja podjetja Pfizer, Alberta Bourle, se bo proti Covid-19 potrebno cepiti vsako leto kot proti sezonski gripi. Od sedaj bomo torej lahko neuspešno preganjali nove, mutirane seve kot s cepivom proti gripi.

Razen če nam uspe drzni načrt, da dovolj hitro pocepimo zadosten delež populacije, s čimer se bo znatno zmanjšalo širjenje virusa in s tem pojavnost mutiranih sevov. Ta popolni načrt ima le eno pomanjkljivost – povsem možno je, da cepivo ne preprečuje prenosa okužb. Kar pomeni, da bodo ljudje v povprečju manj zbolevali, virus pa se bo pri njih vseeno lahko poselil in namnožil ter prenesel na nekoga drugega. Vse dokler ne bo prišlo do ugodne mutacije in bomo ponovno na začetku.

Luč na koncu tunela?

Se vam cepivo še vedno zdi kot edina rešitev iz krize? Ali se vam še vedno zdi, da vidimo luč na koncu tunela? Ali pa se le-ta vsakič, ko naredimo korak bliže, odmakne za dva? Ali vse skupaj spominja na Sizifovo delo, ko se okrogli kamen vsakič, ko ga prikotali na vrh, znova odvali po hribu navzdol? Je pojav mutiranega seva res neugodno presenečenje ali nekaj, kar bi lahko pričakovali in morali predvideti?

Kljub vsemu ni vse tako temno

Ob pojavu rezistentnih sevov se zdi trenutna situacija precej temačna. Zdi se, kot da ni rešitve. Vendar le v luči uradne razlage dogodkov.

Kaj pa, če že od začetka vse ni tako brezupno? Število Covid-19 smrti pri nas (in drugod po svetu) je visoko in zaskrbljujoče. Vendar je število smrtnih primerov, kjer je okužba s SARS-CoV-2 bila glavni vzrok oziroma odločilni dejavnik manjše. Po besedah ministra Aleša Hojsa, je kar 95 % Covid smrti v uradni statistiki vprašljivih.

Podatek o stopnji smrtnosti, ki je naveden na spletni strani Svetovne Zdravstvene Organizacije razkrije, da Covid-19 terja znatno večje število življenj od sezonske gripe. Vendar se še zdaleč ne more primerjati s kugo ali ebolo. Odločitev vlade, da Covid uvrsti v 1. kategorijo nalezljivih bolezni, lahko torej razumemo kot neupravičeno in pretirano. Na to je v odprtem pismu takratnemu ministru za zdravje opozorila doktorica medicine in specialistka psihiatrije, pedopsihiatrije in psihoterapije Biserka Ilin.

Nadalje bi večino ljudi moral pomiriti pogled na stopnjo smrtnosti glede na starostno skupino. Hitro postane jasno, da je daleč najbolj ogrožena starostna skupina nad 65 let (oziroma nad 70 let, odvisno od tega, kako so starostne skupine definirane v določeni študiji). Še več – jasno postane, da bi z učinkovito zaščito zgolj starostne skupine nad 70 let uspeli doseči stopnjo smrtnosti primerljivo z gripo. To pa pomeni, da bi lahko že v začetku zaščitne ukrepe usmerili le na ranljive skupine (starostniki nad 70 let, ljudje s pridruženimi kroničnimi zdravstvenimi težavami kot so astma, diabetes, kronična srčna in pljučna obolenja, …) V tem primeru bi torej lahko večina ljudi še naprej normalno hodila na delovno mesto, se družila in se prosto gibala (vsaj) po ozemlju svoje države. S tem bi rešili veliko težavo, ki jo je prinesla ta pandemija – omejevanje gibanja, druženja in dela.

Veliko število smrti pa bi se lahko znižalo z uporabo učinkovitih zdravil. V prvem valu se je veliko govorilo o hidroksiklorokinu. Na eni strani so bili zdravniki, ki so pričali o skoraj čudežnem zdravilu, na drugi strani pa tisti, ki so dvomili o njegovi učinkovitosti. Vendar pa pogled na spletno stran, ki je vzela v obzir več kot 200 kliničnih študij razkrije, da bi uporaba hidroksiklorokina zmanjšala tveganja za hospitalizacije in smrtne izide, še zlasti, če bi ga uporabljali zgodaj po pojavu simptomov.

In čeprav je hidroksiklorokin kar nekaj časa predstavljal rešilno bilko, pa smo v drugem valu odkrili še bolj učinkovito zdravilo proti Covid-19 – IVERMEKTIN. 89 % znižanje tveganja za okužbo ob preventivni uporabi. 75 % znižanje tveganja za smrtni izid oziroma kar 84 %, če se uporabi zgodaj ob pojavu simptomov. Občutno se zmanjša tudi čas, v katerem se virus v telesu razmnožuje in širi na ostale osebe (angl. viral clearance). Izboljšanje stanja pa so opazili tudi pri ljudeh, ki so okužbo že preboleli pa se nikakor niso mogli popolnoma pozdraviti (tako imenovani ‘long-haulers’).

**OPOZORILO: Zapisane informacije o ivermektinu niso mišljene kot zdravniški nasvet in tudi ne morejo nadomestiti zdravniškega nasveta. Opozoril bom še na izjavo dr. Korya, ki svetuje previdnost pri nosečnicah, saj podatki iz testiranj na živalih kažejo na možen teratogeni učinek. Po njegovih besedah je uporaba pri nosečnicah smiselna le v posameznih primerih, kjer bi se presodilo, da koristni učinki proti Covid-19 pretehtajo tveganja.

Covid predstavlja resen problem in zahteva našo pozornost, vendar še zdaleč ne v takšni meri, kot nas želi prepričati vlada in množični mediji. Večina ljudi bi lahko bila pomirjenih. Ukrepi bi lahko bili zastavljeni, tako da bi v mnogo manjši meri posegali v svobodo gibanja, druženja in opravljanja poslovnih dejavnosti. Z uporabo učinkovitih zdravil pa bi lahko znatno zmanjšali število smrtnih primerov in hospitalizacij.

Takšno alternativo so predlagali nekateri strokovnjaki že v začetku prvega vala pandemije. Takrat smo jo odpisali kot slabšo izbiro v primerjavi z enoletnim ‘lock-down’ obdobjem, ki se bo končalo z učinkovitim cepivom. Kaj pa danes? Se ob pojavu mutiranih sevov, ki se izmikajo odpornosti pri cepljenih in predhodno prebolelih, še vedno zdi, da smo se pred letom dni odločili za boljšo možnost?

---

Če vam je članek všeč in je ponudil s kakšno novo, zanimivo informacijo, lahko moje (nadaljnje) delo podprete z manjšo donacijo preko PayPala. Vesel pa bom tudi delitve članka na socialnih omrežjih, saj bo tako dosegel več ljudi.