Svetle strani odprave ‘korona-ukrepov’

V teh dneh smo verjetno že vsi imeli novi koronavirus vrh glave. Nekateri so se v strahu pred virusom držali svojega varnega kotička, drugi so ostajali previdni, a so vseeno želeli oditi na delovno mesto in si prislužiti plačo pa niso smeli, tretji so lahko opravljali svoje delo, a le v nadležni zaščitni delovni opremi, spet četrte pa sam virus sploh ni skrbel in so videli večji problem v za njih pretiranih ukrepih, za katerimi se je morebiti skrival še kak drug namen kot le omejevanje števila okužb. Tako so tudi nekateri poslanci, ki so še pred kratkim zagovarjali, da posameznik ni upravičen do svobodne odločitve pri bolj tveganem posegu (recimo cepljenju), zavzeli drugačno stališče, se samovoljno uprli zahtevi države po zaščitnih ukrepih in si sneli masko ter pustili jasno sporočilo, da se oni te maškarade ne bodo šli. Upravičeno lahko torej rečemo, da je novi virus pri večini ljudi zbudil strah, nesproščenost in jezo.

Ravno te dni je vlada Republike Slovenije uradno razglasila konec epidemije in zmagoslavje nad virusom obeležila s simbolnim preletom vojaških letal čez ozemlje naše ljube domovine. Občutek imam, da smo v času te pandemije slišali toliko nasprotujočih strokovnih mnenj in trditev, da bi bilo razglabljanje o upravičenosti ukrepov dokaj neproduktivno početje. Zato se bom pridružil zmagoslavnemu vzdušju in pogled usmeril v svetlo prihodnost in se osredotočil na koristi, ki nam jih odprava korona-ukrepov prinaša.

Konec izrednega stanja
Vlada Republike Slovenije je razglasila konec epidemije, saj je na podlagi temeljite preučitve trenutnega stanja ocenila, da je novi koronavirus SARS-CoV-2 izgubil svoj epidemičen potencial. Kljub temu si poglejmo, zakaj so si nekateri strokovnjaki o odpravi ‘korona-ukrepov’ dovolili razmišljati že prej:

• Študija iz Nemčije, kjer so v mestu Gangelt zajeli do sedaj najbolj reprezentativen vzorec prebivalstva, je ugotovila, da je smrtnost novega koronavirusa 0,37%. [1]
• V študiji, kjer so v okrožju Los Angelesa pri posameznikih preverjali prisotnost specifičnih protiteles na novi koronavirus je pokazala, da je bilo število ljudi, ki so bili okuženi 28- do 55-krat večje kot število uradno potrjenih pozitivnih primerov. Ocena smrtnosti bi potemtakem znašala med 0,14% in 0,3%. [2]
• Stopnja smrtnosti za sezonsko gripo se navadno giblje med 0,13% in 0,18%, vendar je potrebno poudariti, da se tukaj upošteva število umrlih glede na število obolelih. [3] Če upoštevamo, da približno tretjina ljudi gripo prestane brez simptomov, potem pridemo do grobe ocene, da je smrtnost za sezonsko gripo 0,09 – 0,12% (sedaj izražena kot število umrlih glede na število vseh okuženih). [4]
• Švedska, ki ni sprejela ostrih ‘korona-ukrepov’ v času pisanja članka beleži nekaj več kot 4.400 umrlih zaradi koronavirusa. To predstavlja 0,043% celotne populacije te države. [5 – z dne 1.6.2020] Na Švedskem imajo sicer več smrtnih primerov kot v večini držav, kjer so uvedli stroge ‘korona-ukrepe’. Na prvi pogled njihov pristop ne deluje kot dobra taktika za obvladovanje krize, vendar je potrebno vzeti v obzir širšo sliko. Prebivalstvo pridobiva imunost, kar se lahko izkaže za prednost v morebitnem ponovnem valu koronavirusa v jeseni. Prav tako bi lahko pričakovali bolj ugoden razplet za ekonomijo.
• Za primerjavo – za sezonsko gripo v ZDA letno umre med 0,01 in 0,02% celotne populacije (te države). Številke iz Švedske torej kažejo, da gre za hujšo virusno okužbo od sezonske gripe, vendar govorimo o 4-krat večjem številu žrtev od običajne sezonske gripe ali 2-krat večjem številu žrtev od agresivne sezone gripe. Seveda se moramo potruditi, da preprečimo smrtne izide zaradi virusnih obolenj, vendar moramo paziti, da z ukrepi ne povzročimo škode na drugih področjih. Poleg tega so bile ocene in predvidevanja, na podlagi katerih smo upravičili ukrepe omejevanja gibanja, prepovedi opravljanja poslovnih dejavnosti, obvezno nošenje mask, razkuževanje javnih površin, mnogo večje. Na začetku je bilo govora o 10- ali celo 20-krat večji stopnji smrtnosti v primerjavi z gripo. Nekateri so izbruh virusa SARS-CoV-2 celo primerjali s pandemijo španske gripe iz leta 1918-1920.
• Če gre verjeti podatkom iz Belorusije, ta država, ki ravno tako ni uvedla strogih ‘korona-ukrepov’ beleži le 253 smrti, oziroma 0,0027 % celotne populacije. [6 – z dne 1.6.2020]
• Japonska je pred dnevi preklicala izredno stanje. Število žrtev na Japonskem je 891, oziroma le 0,0007 % celotne populacije [7 – z dne 1.6.2020], kljub temu, da niso zapirali podjetij (omejili so vstop potnikom iz rizičnih držav, zaprli so telovadnice in karaoke bare, odpovedali so glasbene prireditve ter ljudi nagovorili, da naj ne potujejo po nepotrebnem, delajo čimveč od doma in se držijo napotkov glede varnostne razdalje in mask). [8]
• Zelo pomemben podatek, ki je vplival na sprejetje korona-ukrepov je bila ocena modelne študije iz londonskega Imperial College. Ta je prvotno ocenjevala, da bo v Veliki Britaniji za koronavirusom umrlo 500.000 ljudi. Kasneje so svojo oceno popravili na manj kot 20.000, še kasneje pa na 5.700. [9]
• dr. Knut M. Wittkowski je s svojimi bogatimi 35 leti delovnih izkušenj z modeliranjem poteka epidemij pri priznanih in uglednih raziskovalnih ustanovah eden izkušenejših epidemiologov. Konec aprila je v znanstvenem članku predstavil svoje strokovno mnenje, da so ukrepi omejevanja gibanja in dejavnosti neučinkoviti, če so usmerjeni na celotno populacijo. Usmerjeni bi morali biti le na rizične skupine in to v kritičnem časovnem okvirju. Ostale skupine ljudi, za katere koronavirus ne predstavlja večjega tveganja, bi morale nadaljevati z ‘običajnim življenjem’. Tako bi se okužilo zadostno število ljudi (za katere ni večjega tveganja) in po odpravi ukrepov bi bilo število ljudi dovzetnih za okužbo dovolj majhno, da bi na ta način znatno zmanjšali tveganje za okužbo pri rizičnih skupinah. Vse kar dosežemo z napačno zastavljenimi ukrepi je to, da se obdobje epidemije podaljša. Prav tako je cena ekonomske škode previsoka. [10, 11]

• Trenutno razpoložljivi podatki (ki pa so pomanjkljivi) kažejo, da je pri otrocih zmanjšana možnost, da se okužijo in da otroci najverjetneje ne igrajo pomembne vloge pri prenosu okužb. [12] Prav tako je med otroci najnižja stopnja umrljivosti. [13, 14] Če se prav spomnim smo otroke ‘potegnili’ iz vrtcev in šol zato, da bi zmanjšali možnost prenosa okužbe med njimi in posledično preprečili prenos okužbe iz otrok na starejše in rizične skupine.
• Raziskava ameriškega centra za nadzor nalezljivih bolezni CDC nakazuje, da je verjetnost, da bi prišlo do prenosa okužbe preko posameznikov, ki okužbo prestajajo asimptomatsko, zelo majhna. [15] Tudi raziskava iz Kitajske prihaja do podobnega zaključka. [16] Če ta ugotovitev drži, potem bi lahko bili ukrepi zastavljeni precej drugače, saj asimptomatski okuženi niso gonilna sila te pandemije (na tem mestu bi rad opozoril na ugotovitev raziskave, ki je pokazala, da je kar 96% zapornikov v ZDA, ki so bili pozitivni na okužbo s SARS-CoV-2, bilo brez simptomov, kar je nekoliko v nasprotju z ugotovitvami dveh prej omenjenih študij). [17]
• Novi koronavirus se najverjetneje ne prenaša po zraku (aerogeno). V raziskavah iz Singapurja in Wuhana (Kitajska), kjer so vzorčili zrak v prostorih bolnišnic z okuženimi bolniki, praktično niso ugotovili prisotnosti virusnih delcev v zraku. [18, 19] V študiji iz Hong Konga niso zaznali virusnih delcev niti, ko so zrak vzorčili na razdalji 10 cm od obraza bolnikov, če so ti nosili masko ali ne. [20]
• Najnovejša dognanja zdravnikov in raziskovalcev nakazujejo, da respiratorji niso prava rešitev za kritično bolne. [21] Kot kaže tem bolnikom njihove lastne dihalne mišice delujejo v redu in zato priključitev na respirator ni potrebna. Problem je, da se kisik ne veže na eritrocite v krvi v zadostni meri. [22] Če to drži in respiratorji res niso ustrezna rešitev, potem pade eden glavnih argumentov za ‘korona-ukrepe’ – to je potencialna preobremenitev zdravstvenih ustanov, ki bi morale nuditi nujno pomoč prevelikemu številu kritičnih bolnikov v preozkem časovnem intervalu in za to enostavno ne bi imele na voljo zadostnega števila respiratorjev.
• Obstaja učinkovito zdravilo klorokvin, s katerim so že uspešno pozdravili zelo bolne. [23, 24, 25, 26]
• Obstaja učinkovit podporni režim, s katerim so že uspešno pozdravili zelo bolne – kombinacija vitaminov A, D in C ter raztopine joda/jodida in/ali intravenozna administracija vitamina C. [27, 28]

Zgornje podatke sem zapisal, ker se mi zdijo pomembni, verjamem pa, da se bodo ravno tako našli argumenti, ki utemeljujejo izredne ukrepe. Kot rečeno – v nadaljnjem prerekanju, kdo ima prav, ne vidim mnogo konstruktivnega. Zato rajši poglejmo, katerih dobrobiti se lahko nadejamo ob sprostitvi ‘korona-ukrepov’. Ob tem naj opozorim, da je tekst napisan zgolj z namenom širjenja zanimivih in koristnih informacij in ni mišljen kot zdravstven nasvet, na podlagi katerega bi sprejemali pomembne odločitve za svoje zdravje. Ker pa informacije temeljijo na izjavah strokovnjakov ali znanstvenih raziskavah, vas vzpodbujam, da si stvari sami preberete, raziščete še dodatne vire in zadevo temeljito preučite. Nato pa sprejmite odločitev, s katero boste zadovoljni.

Ko paniko in strah zamenjata zaupanje in sproščenost
Do sedaj je obstajala nevarnost – smrtonosni virus, ki se neustavljivo širi po vsem svetu. Uničuje naša pljučna tkiva, na koncu pa umremo, ker ne moremo več dihati (čeprav za veliko večino ljudi to ne velja). Zanj ni zdravila (čeprav v resnici obstaja). Menda se lahko prenaša po zraku (čeprav se menda ne more). Maske nas zaščitijo (čeprav ne učinkovito). Strah nas je lahko za otroke (čeprav virus predstavlja najmanj tveganja ravno zanje). Strah nas je za zdrave mlade in odrasle (čeprav jih večina okužbe preboli asimptomatsko ali le z blagimi simptomi). Ker nas je strah za starejše in tiste s predhodnimi kroničnimi obolenji, smo naredili vse, da bi imeli na voljo dobro bolnišnično oskrbo (čeprav se je zdravstveni sistem v naprej odločil, da nekateri med njimi oskrbe ne bodo deležni kljub razpoložljivim kapacitetam). [29] S testi bi se lahko prepričali ali gre za okužbo z novim virusom ali ne – na rezultate testov se zanesemo, ko testiramo bolne (vendar jih samoplačnikom odsvetujemo zaradi nezanesljivosti). [30 z dne 24.4.2020] Kljub nevarnosti pa se začetni simptomi kažejo kot slabo počutje, utrujenost, povišana temperatura, nahod in kašelj (zaradi česar bi ga na začetku prav lahko zamenjali za običajni prehlad ali gripo). Nisi varen v zaprtih prostorih, nisi varen na prostem, nisi varen v službi in nisi varen v družbi prijateljev, sodelavcev in celo družinskih članov (čeprav ob upoštevanju razdalje 1,5 m bivanje v istem prostoru ne predstavlja tveganja). [31 z dne 26.5.2020] Ker so virus v sledovih zasledili tudi v semenski tekočini, tudi spolni odnos z rednim partnerjem ni več varen (strokovnjaki zato med občevanjem svetujejo uporabo zaščitne maske in kondoma). [32] Moraš se obnašati, kot da si morda okužen in poseči po ustreznih preventivnih ukrepih, da zaščitiš druge. Po drugi strani pa moraš predpostaviti, da še nisi bil okužen in narediti vse potrebno, da se zaščitiš pred drugimi. Pravo stanje panike!

Zdaj, ko so nam dali vedeti, da te nevarnosti več ni, pa bomo vsi lažje in bolj sproščeno stopili v zunanji svet. Zahvaljujoč razglasitvi, da je varno, lahko zopet izkusimo svež zrak, pomirjujoč občutek odhoda na delovno mesto, v družbo prijateljev in bližino družinskih članov. Spet je tukaj poznani, stari, varni svet.

Odsotnost strahu vodi k boljšemu delovanju imunskega sistema
Ob odsotnosti nevarnosti se počutimo bolj samozavestne. Spet smo kos zunanjemu svetu. Kos smo stotinam drugih virusov in bakterij. Da je le poniknil tisti eden SARS-CoV-2, pa smo ljudje zopet mogočni.

Morda se sliši kot hec, a je bliže resnici. Takšno razlago so nam namreč ponudili, takšno smo bolj ali manj sprejeli. Tako sedaj po večini razmišljamo. In sedaj, ko so pristojne inštitucije razglasile konec preplaha, to predstavlja veliko olajšanje za praktično vse ljudi.

In zakaj je to pomembno? Človeško telo se zna izredno dobro prilagoditi trenutni situaciji in okolju, v katerem smo. Pravilneje rečeno, se naše telo prilagodi naši predstavi o okolju, v katerem smo. Če torej okolje dojemamo kot izredno nevarno, kjer se za vsakim vogalom, v vsakem trenutku lahko zgodi najhujše (okužba!), potem telo (vsaj delno) preklopi na pripravljenost za boj ali beg. To pomeni, da preko ustreznih biokemičnih reakcij in mehanizmov ugasne za boj-ali-beg nepotrebne funkcije. Tako recimo sproščeni stresni hormon kortizol (če ostanem kratek in omenim samo enega) izjemno učinkovito zavre delovanje imunskega sistema. Celo tako učinkovito, da kortizol v obliki zdravila uporabljajo pri presaditvah organov, kjer se tako prepreči, da bi zaradi odziva imunskega sistema prejemnikovo telo zavrnilo organ. [33, 34, 35, 36, 37, 38]

V tem obziru se stres ne zdi več tako nepomemben, a ne? Še zlasti, če stresno stanje in miselnost trajata dalj časa. In trditev, da zmanjšanje stresa in znižanje visokega nivoja stresnih hormonov znatno izboljša delovanje imunskega sistema, dobi čisto drugačno težo. In odsotnost vsakodnevnega pretresa zaradi senzacionalnih najav novih primerov okužb dobi še svetlejšo in prijaznejšo podobo.

Dihanje svežega zraka
S sproščenimi ukrepi ne bo več potrebe po nošenju obraznih mask. Obrazne maske nas med dihanjem bolj ali manj (odvisno od vrste maske) učinkovito ščitijo pred bakterijami in virusi iz okolja. [39] Prav tako onemogočijo širjenje virusov in bakterij v okolje. Sicer ne vem pred čim naj bi maska ščitila, ko se sami vozimo v avtomobilu, vendar nekateri vozniki prakticirajo tudi to. Kljub temu nekateri zdravniki in strokovnjaki ostajajo kritični do napotkov, ki zapovedujejo nošenje maske za vse in ne le za okužene, saj do primera tokratne Covid-19 pandemije ameriški CDC nošenja mask ni priporočal pri ostalih epidemijah in pandemijah.

Raziskave so namreč pokazale, da dolgotrajno dihanje preko obraznih mask vodi do glavobolov, znatnega znižanega nivoja kisika v krvi (hipoksija) in povišanega nivoja ogljikovega dioksida v krvi (hiperkapnija). Hipoksija ali znižan nivo kisika v krvi pa učinkovito zavre delovanje zelo pomembnih imunskih celic, ki sodelujejo pri premagovanju virusnih okužb – tako imenovanih CD4+ limfocitov T. [40, 41] To pomeni, da je človek posledično bolj dovzeten za virusne okužbe (tudi za okužbo z novim koronavirusom). V primeru okužbe pa za bolj neugoden potek in izid. Hipoksija zaradi nošenja mask je še posebej problematična za ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pljučno fibrozo in ljudi, ki so nedavno prestali operacijo pljuč. Zaradi dalj časa trajajoče hipoksije so dodatnemu tveganju izpostavljeni ljudje z rakavimi obolenji, saj rakave celice najbolje uspevajo v mikrookolju s pomanjkanjem kisika. Ponavljajoče hipoksije pa predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za srčno ali možgansko kap. [42]

Ker pri dolgotrajni uporabi maske, okuženi z vsakim izdihom izžene nekaj virusov in jih ponovno vdihne, se koncentracija virusov v pljučih in nosni votlini poveča. Ne le, da to predstavlja dodatno nevarnost zaradi citokinske nevihte, temveč tudi za vstop virusa v živčni sistem, saj so nedavne študije pokazale, da lahko novi koronavirus preko vohalnega (olfaktornega) živca vstopi celo v možgane. [43, 44]

Pri dolgotrajni uporabi maske se zaradi segretega in vlažnega zraka, ki ga ponovno vdihujemo poveča tendenca, da začnemo dihati preko ust. Za zdravje je veliko bolj priporočljivo dihati skozi nos, saj ima nos precejšnje število funkcij/mehanizmov, ki jih usta nimajo. Primer takšnega mehanizma je obogatitev zraka z dušikovim oksidom (NO), ki ga izločajo sinusi. Posledično se razširijo krvne žilice v pljučnih mešičkih (alveolah). To pa vodi do izboljšane izmenjave plinov v krvi in do višjega nivoja kisika v krvi, ki se lahko dvigne kar za 15-20%. Dušikov oksid (NO) pa ima še eno prednost – deluje protibakterijsko in protivirusno. [45, 46] Znanstveniki iz Tajvana ugotavljajo, da dihanje skozi nos predstavlja učinkovito tehniko, s pomočjo katere lahko izboljšamo možnosti za ugoden razplet pri Covid-19 bolezni. Priporočajo, da se izogibamo dejavnostim, ki zmanjšajo nivo endogenega dušikovega oksida v dihalnih poteh – dihanju skozi usta in kajenju. [47] S sprostitvijo ukrepov bomo torej lahko zadihali bolj polno in zdravo.

Ponovno si bomo lahko izmenjevali bakterije in viruse
Ko bomo enkrat sneli maske in rokavice in prenehali špricati z dezinfekcijskimi sredstvi po vsaki površini, ki jo je morda prijel že kdo pred nami, bomo spet deležni bogatejšega nabora mikroorganizmov. Čeprav se sliši kot norčevanje, je vnos bakterij in virusov v naše telo ključen za ohranjanje močnega imunskega sistema. Pravzaprav gre za ravnovesje. Če je okolje preveč onesnaženo potem je imunski sistem preobremenjen. Vendar pa tudi prečisto okolje vodi v zdravstvene težave.

Bakterije in virusi so del našega telesa. Bakterije nam pomagajo pri presnovi hrane in tvorijo hranila, ki jih naše telo samo po sebi ne zna. Prav tako so bakterije del našega imunskega sistema in nam pomagajo v boju proti okužbam. [48, 49]

Po higienski hipotezi izpostavljenost določenim okužbam v zgodnjem otroštvu ščiti pred alergijami in avtoimunskimi boleznimi (diabetes tipa 1 in multipla skleroza) kasneje v življenju. Sicer higienska hipoteza med strokovnjaki še ni povsem uveljavljena. Vendar se je od leta 1989, ko jo je ameriški imunolog David Strachan prvič v pisni obliki predstavil v prestižnem znanstvenem tedniku British Medical Journal, povečalo število študij, ki hipotezi pritrjujejo. Delno so raziskani tudi mehanizmi delovanja, pridobljeno znanje pa odpira možnost za razvoj terapevtskih metod, ki temeljijo na bakterijskih in parazistkih izvlečkih ali celo na namerni okužbi. [50, 51]

Dr. Shiva Ayyadurai opozarja, da je del imunskega sistema tudi sistem interferonov, ki kar čaka na nove viruse. Več virusov kot sreča, močnejši postaja. Z naravnim prebolevanjem virusnih okužb pa se preko ustrezne aktivacije sistema interferonov poveča naša nespecifična odpornost proti ostalim virusnim okužbam. [52, 53]

V raziskavi, ki še čaka strokovni pregled in potrditev objave so ugotovili, da je 40-60% ljudi, ki niso bili izpostavljeni novemu koronavirusu, imelo celice pomagalke (CD4+ limfocite T) s specifičnim delovanjem proti novemu koronavirusu. Ta ugotovitev nakazuje, da bi tudi predhodna okužba s koronavirusi, ki povzročajo običajni prehlad, lahko (vsaj delno) ščitila pred okužbo z virusom SARS-CoV-2. [54]

Več sonca za zdravje
Ko bomo spoznali, da je zunanji svet varen, bomo večkrat odšli iz stanovanja na svež zrak v naravo ali pa magari na ulico (mimogrede, tudi svež zrak prispeva k večji pestrosti mikroorganizmov). Sicer uradna priporočila in omejitve ne pravijo, da moramo biti striktno omejeni na prostor med štirimi stenami, vendar so razni pozivi, da naj se ne poslužujemo uslug in storitev, ki niso nujne in ostanemo doma ter popularni hash-tag #stayathome pri mnogih ljudeh dosegli ravno to. Mnogo ljudi je namreč prevzelo miselnost, da je že samo zapuščanje stanovanja (pa četudi pri tem nimamo bližnjega stika z ostalimi) nevarno in neodgovorno.

V resnici bomo na prostem deležni več sončne svetlobe. Pod vplivom UVB žarkov pride v našem telesu do tvorbe vitamina D. Ta pa je izredno pomemben za dobro delovanje imunskega sistema. Mehanizmi, preko katerih vitamin D pripomore k boljšemu zdravju so številni in kompleksni. Izpostavil pa bi dva, ki zgovorno kažeta na njegovo pomembnost – vitamin D je ključen za aktivacijo limfocitov T [55] in za tvorbo protimikrobnih peptidov katelicidinov (CAMPs), s katerimi telo uniči viruse, bakterije, glivice in parazite. [56, 57, 58] Katelicidini učinkujejo tako, da predrejo/uničijo celične membrane patogenih organizmov (proti katerim ščitijo) in pomagajo uravnavati aktivnosti imunskega sistema. [59, 60]

Strokovnjaki so ugotovili, da je eden od pomembnih razlogov, zakaj je ravno v zimskem času največ prehladov, grip in ostalih vnetij dihal, ravno v nezadostni izpostavljenosti soncu in v nizki preskrbljenosti telesa z vitaminom D. [61, 62, 63] Sistematična pregledna študija iz leta 2016 je ugotovila, da je uporaba prehranskih dodatkov/nadomestkov vitamina D varna in da se z njegovo uporabo zmanjša tveganje za akutne respiratorne bolezni. Če so ljudje vitamin D (za razliko od enkratnih superdoz) uživali v ‘manjših’ dnevnih ali tedenskih dozah je bil učinek še večji – tveganje za okužbo se je zmanjšalo kar za 25 %. Pri ljudeh, ki jim primanjkuje vitamina D, pa je bilo tveganje zmanjšano kar za 70 %. [64] Ne želim vas prepričati, da jemljite prehranske dodatke z vitaminom D, niti da jih ne jemljite. Želim samo opozoriti na to, kako pomemben je vitamin D za zdravje – tudi za preprečitev bolezni dihal.

Še več, najnovejše raziskave kažejo, da bi preskrbljenost z vitaminom D, lahko vplivala na zmanjšanje okužb in smrti tudi pri novem koronavirusu. Vitamin D namreč poleg ostalih funkcij uravnava tudi odziv makrofagov in preprečuje prekomerno izločanje vnetnih citokinov (kar je eden od razlogov, zakaj je novi koronavirus tako nevaren). [65, 66, 67, 68, 69]

Druženje nas osrečuje in ohranja zdrave
Po novem se bomo več družili, saj zakonskih omejitev ne bo več, v odsotnosti nevarnosti pa si bomo tudi upali vzpostaviti pristnejše stike z ostalimi. Druženje in občutek povezanosti ali pripadnosti ima za človekovo počutje in zdravje zelo ugoden vpliv.

V raziskavah so ugotovili, da občutek socialne izolacije vodi do povečanega tveganja za srčna obolenja, virusne okužbe in rakava obolenja in je tako eden glavnih dejavnikov tveganja za povečano smrtnost. Občutek socialne nepovezanosti predstavlja tveganje za zdravje, ki je primerljivo ali celo večje kot kajenje, visok krvni pritisk, nivo lipidov v krvi, debelost in pomanjkanje fizične aktivnosti. Potrebno je poudariti, da ne gre za objektivno pripadnost (recimo število prijateljev), ampak za občutek socialne odtujenosti, na kar v veliki meri vpliva kvaliteta odnosov in kako blizu smo si s prijatelji.

Zanimiva je ugotovitev, da se pri ljudeh, ki kronično občutijo socialno odtujenost spremeni stopnja izražanja genov za tvorbo levkocitov. Pri teh ljudeh se poveča izražanje genov odgovornih za vnetni odziv imunskega sistema, zmanjša pa se izražanje genov, ki sodelujejo pri protivirusnem odzivu in proizvodnji protiteles. Zmanjša se jim tudi odzivnost celic imunskega sistema na kortizol (telesu lasten stresni hormon, ki lahko pri zdravem človeku zavre preaktivni imunski odziv). Ugotovili so tudi, da se pri osamljenih ljudeh poveča izražanje onkogenov MYC, ki promovirajo razvoj in razrast rakavih celic. [71, 72, 73, 74, 75]

Ponovno dostopanje do zdravstvenih uslug
Ponovno bomo lahko dostopali do širšega spektra zdravstvenih uslug.

Sicer so bile v času pandemije na voljo nujne zdravstvene usluge, ne pa tiste ki niso nujne. Med zdravstvene posege, ki niso nujni, spadajo tudi posegi, ki so zelo pomembni, vendar se datum posega določi v naprej. Pri nekaterih zdravstvenih stanjih je zdravstveni poseg lahko bolj tvegan od obstoječega, sicer nezdravega stanja. Takšna stanja potrebujejo redne diagnostične preglede, saj se tako lahko pravočasno ugotovi morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki pomeni, da zdravstveni poseg sedaj predstavlja manjše tveganje in bi ga bilo zato potrebno izvesti. Problematiko je v svojem članku dobro predstavila ameriška pisateljica A. J. Kay [76], ki pa opisuje stanje v ZDA, zato vse zapisano v njenem članku ni nujno odraz stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu. A. J. Kay je kot neurgentne posege izpostavila – obvod koronarne arterije, vstavitev srčnega spodbujevalnika, delna odstranitev organa zaradi rakavega obolenja, biopsija tumorja, spinalna fuzija, odstranitev ledvičnih kamnov, ortopedski posegi, presaditev kostnega mozga. V zvezni državi New York so celo pozvali uslužbence nujne medicinske pomoči, da naj ne oživljajo ljudi, pri katerih ni zaznati srčnega utripa (predhodna praksa je predvidevala do 20-minutni poskus oživljanja). [77]

Z drugačno težavo pa so se soočali ljudje, ki so v strahu pred okužbo s koronavirusom ostali doma, kljub resnejšim zdravstvenim zapletom, ki bi potrebovali nujno oskrbo. V video posnetku, ki je zaokrožil po Facebook-u, je problem izpostavila zdravnica dr. Ana Debevc Prašnikar, specialistka interne medicine, in opozorila na ljudi z zamujenim srčnim infarktom, možgansko kapjo, vnetjem slepiča in žolčnika, ki si niso upali na urgenco. [78]

Zdrava ekonomija kot temelj današnje družbe
Ponovno bomo lahko odšli na delo, si prislužili (polno) mesečno plačo, nakupovali stvari in tako omogočili finančno preživetje ostalim ter preko davkov polnili državno blagajno. Seveda oživitev poslovnih dejavnosti in ekonomije ne bo potekala brez težav in se ne bo zgodila kar čez noč.

Precej podjetij bo zaradi ‘korona-ukrepov’ zaprlo svoja vrata. Uspešni podjetniki se bodo morali soočiti s finančnim propadom. Povečalo se bo število brezposelnih. To bo pripeljalo do več alkoholizma, zlorabe drog, depresije, osamljenosti in v skrajnih primerih tudi do samomorov. Ne gre za golo ugibanje, pač pa za poznane družbene odzive na ekonomske krize. Preteklost je na žalost ponudila dovolj priložnosti, da so takšne pojave dobro preučili. Število smrti zaradi povečanja brezposelnosti zavisi od števila ljudi, ki bodo ostali brezposelni in od tega koliko časa bo trajala njihova brezposelnost. V ZDA, državi s 328-milijonskim prebivalstvom, se je v zadnjih 10 tednih več kot 40 milijonov ljudi prijavilo na seznam brezposelnih oseb. [79] Število smrti iz obupa zavisi od tega, kako hitro se bodo brezposelni zopet zaposlili, zato ocena predvideva bolj optimistični, zmerni in bolj črn scenarij. Dr. Toby Rogers je takole ocenil število smrti zaradi brezposelnosti (kot posledice ‘korona-ukrepov’) – v ZDA se bo v obdobju 5 let število smrti povečalo za 294.000 v optimističnem scenariju, za 1.850.000 v bolj črnem scenariju in nekje za 970.000 v zmernem scenariju. [80] Za primerjavo – v ZDA trenutno beležijo skoraj 110.000 smrtnih izzidov zaradi Covid-19. [81 z dne 1.6.2020] Če bi v ZDA zaradi Covid-19 umrl enak odstotek prebivalstva kot na Švedskem, bi to pomenilo 141.000 smrtnih primerov. Če razliko pripišemo uspešnosti korona-ukrepov, bi lahko (v zelo grobi oceni) rekli, da so z ukrepi preprečili 31.000 smrti.

V Sloveniji so dostopni podatki za marec in april, za mesec maj pa v času pisanja članka še niso dokončni. Država je do začetka junija ugodila vlogam več kot 29.000 delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil plače, in sicer za več kot 195.000 zaposlenih. Skoraj 44.000 samostojnim podjetnikom, ki zaradi epidemije niso mogli opravljati svoje dejavnosti ali pa so jo lahko opravljali le v bistveno zmanjšanem obsegu, je država izplačala temeljni mesečni dohodek 350 evrov. V Sloveniji se je v času korona-ukrepov na Zavod za zaposlovanje na novo prijavilo več kot 30.000 brezposelnih, se pa je 5.000 ljudi v maju na novo zaposlilo ali samozaposlilo. Ekonomisti ocenjujejo, da se bo ob ukinitvi subvencioniranja čakanja na delo in ob izteku odpovednih rokov za odpovedi vročene v prejšnjih mesecih število brezposelnih še povečalo in da bo v letošnjem letu skoraj zagotovo preseglo številko 100.000. [82, 83] Ocene o povečanem številu smrti iz obupa (kot posledici ‘korona-ukrepov’) za Slovenijo še nisem zasledil. V Sloveniji smo zabeležili približno 100 mrtvih zaradi Covid-19. [84 z dne 4.6.2020] Če predpostavimo enako stopnjo smrtnosti kot na Švedskem, bi to pomenilo približno 900 smrtnih primerov. Če razliko pripišemo korona-ukrepom, bi lahko (v zelo grobi oceni) rekli, da smo z ukrepi preprečili 800 smrti.

Ravno tako je zaskrbljujoče dejstvo, da bodo ukrepi vplivali na preskrbo s hrano. Po svetu se kmetje soočajo z možnostjo finančnega propada zaradi težav z dobavo semen in težavo s prodajo pridelkov. Veliko hrane je zgnilo, ker je niso uspeli prodati pravi čas. Nekaj držav je že ustavilo izvoz določene hrane, z namenom, da zagotovijo oskrbo za domače prebivalstvo. Cena hrane se dviguje in se bo verjetno še v prihodnje. V svetovnem merilu se bo po ocenah Združenih narodov zaradi motene oskrbe s hrano število ljudi, ki stradajo povečalo za dodatnih 130 milijonov (kot posledica korona-ukrepov). [85] Za primerjavo – trenutno v svetu beležimo nekaj več kot 391.000 smrtnih izzidov zaradi Covid-19. [86 z dne 1.6.2020] Seveda bi tu morali upoštevati še število smrti, ki smo jih z ukrepi preprečili. Takšna ocena bi bila zelo težavna, saj bi morali upoštevati specifičnost držav kot so družbene navade, starostna sestava prebivalstva, gostota poselitve posameznih območij, življenjske navade, kvaliteta zdravstvene oskrbe, etična sestava prebivalstva in s tem povezane genske predispozicije, … Če samo za okvirno predstavo, predpostavimo enako stopnjo smrtnosti kot so jo zabeležili na Švedskem, bi to pomenilo 2-3 % od dodatnih 130 milijonov, ki bodo zaradi ukrepov podhranjeni in stradali.

A naj ne bi bil tale članek pozitiven? Hja, ob takšnih ocenah je težko ostati pozitiven. Lahko upamo, da po odpravi ukrepov ekonomija čimprej oživi in da bo žrtev čim manj. Morda je pozitivno to, da se je vse skupaj končalo po 2 mesecih in ne po 6, 12 ali celo 18 mesecih, kot so predvidevali nekateri začetni scenariji. Ob krizi s hrano se morda ponuja priložnost, da bo prišlo do preskoka v miselnosti ljudi – morda bomo več nakupov opravili pri lokalnih pridelovalcih in se bolj usmerili v samooskrbo. Kakorkoli že… le čas bo pokazal.

Odprto vprašanje
Ne glede na to ali podpiramo ukrepe, ki so bili v času pandemije uvedeni ali pa jim nasprotujemo, se lahko strinjamo glede zanimivega vprašanja, ki ga je pandemija koronavirusa SARS-Cov-2 odprla – ali se moramo bolj bati smrtonosnega virusa ali odziva družbe nanj?

---

Če vam je članek všeč in je ponudil s kakšno novo, zanimivo informacijo, lahko moje (nadaljnje) delo podprete z manjšo donacijo preko PayPala. Vesel pa bom tudi delitve članka na socialnih omrežjih, saj bo tako dosegel več ljudi.