Maske na glavo, pa dva štoplca v nos

OPOZORILO: Namen članka je zgolj predstaviti zanimive informacije s področja zaščitnih mask. Ta članek ni poziv k ‘civilni nepokorščini’, da ne nosite mask. Prav tako vas ne bom poskušal prepričati, da jih nosite. NIJZ je sicer izdal priporočila, ki so jih nekateri posamezniki, ustanove, podjetja in organizacije interpretirali kot obvezo. Ni pa več razglašene epidemije, s čimer postane vprašljiva pravna podlaga za zakonsko obvezo takšnih ukrepov. Odvisno od tega, katerim argumentom pripišete večjo težo, lahko torej ‘z dokazi v rokah’ stojite na enem ali drugem ‘bregu’.

Zakaj torej tak naslov?

Ideja se je porodila spontano, morda nekoliko intuitivno. Sprva sem sicer pomislil na vsem dobro znani komad Zorana Predina, vendar sem se kasneje odločil da verz nekoliko ‘sfriziram’ – da se izognem težavam z avtorskimi pravicami, naslov postane tehnično bolj precizen in dodam ščepec lastne kreacije.

In zakaj štoplca?

Ker tako veliko število ljudi nosi masko pod nosom (s čimer postane še bolj vprašljiva njena že tako vprašljiva učinkovitost), bi lahko v kompletu poleg mask prodajali tudi štoplce in ljudem priporočili, da s tem povrnejo učinkovitost prvotnemu ukrepu. Se sliši preveč neresno, norčavo, groteskno? Morda pa je zato podoba ravno primerna za uvod v članek o dogajanju v trenutnem prostoru in času.

Maske so simbolna gesta, želijo nas spremeniti v sužnje

Kmalu po uvedbi ukrepov so se na socialnih omrežjih pojavile slike, ki so nas opozarjale, da bi maske utegnile imeti simbolni pomen, saj so jih nekoč morali nositi sužnji. Če gre res za simbolno gesto, potem so ustvarjalci tegale dogajanja, ki spremlja razglašeno pandemijo, uporabili res nazorno podobo in se nam verjetno ne piše nič dobrega. Glede na informacije zapisane na spletni strani US Slave so maske (sicer kovinske) nadeli tudi sužnjem, ki so bili bolj težavni – tistim, ki so predhodno že poskušali pobegniti. Te sužnje so kaznovali z najtežavnejšimi in najbolj neprijetnimi opravili. Pogosto so bili vklenjeni v verige okrog rok in nog, okrog vratu pa so imeli jekleno ovratnico s kavlji, ki bi se hitro zapletli v vejevje in grmičevje in so tako preprečevali ponovni pobeg. Prav tako so kavlji preprečevali, da bi se pobegli lahko ulegel in spočil. Ti sužnji so bili tako boječi in obupani, da so raje kot na pobeg mislili na samomor. Storili bi ga tako, da bi na hitro zaužili kaj strupenega ali pa bi se poskušali zadušiti, tako da bi si v usta stlačili zemljo ali blato. Zato so jim sužnjelastniki nadeli masko, ki je to preprečevala. V nekaterih izvedbah ima maska na notranji strani še kovinsko ploščico, ki pritiska na jezik in preprečuje požiranje oziroma goltanje. Gre torej za ultimativno ponižanje, ko ni človeku odvzeta le pravica do odločanja o lastnem življenju, temveč tudi o lastni smrti. [1]

Akademski ‘deluje-ne deluje’

No, če odmislimo zamisel o sužnjih kot teorijo zarote (vsaj za čas branja tega članka), se lahko vprašamo o strokovnih argumentih o učinkovitosti mask. Sprva se nam ideja o maski kot sredstvu, ki preprečuje prenos patogenih organizmov med ljudmi že instinktivno zdi pravilna in razumna.

Vendar pa so se nekateri obvezi nošenja mask kmalu uprli s sliko, ki je opozarjala, da je virus precej manjši od por v maski in da je uporaba mask kot vrtna žičnata ograja, ki zadržuje komarje.

No, zagovorniki nošenja mask so ponudili argument, da maske vendarle (vsaj delno) preprečujejo okužbo, saj zadržijo kapljice sline, v katerih so virusi. Prav tako se zaradi otežene cirkulacije izdihanega/vdihanega zraka, zmanjša razdalja, ki jo virus tako lahko ‘prepotuje’. Ta trditev se zdi smiselna. Če nekaj minut dihamo čez masko hitro začutimo, da nam je okrog ust in nosa toplo in vlažno. Prav tako vemo, da je izdih/vdih nekoliko otežen.

Nasprotniki obveze nošenja mask so nato ponudili protiargument, da je takšno vlažno in toplo okolje idealno za razmnožitev naših lastnih bakterij in virusov. Povečana koncentracija ogljikovega dioksida in tendenca, da pričnemo dihati skozi usta namesto skozi nos pa lahko vodijo do slabše preskrbljenosti krvi s kisikom in zmanjšanega delovanja imunskega sistema. To pa posledično pomeni večjo dovzetnost za okužbo in večje možnosti za neugoden razplet v primeru okužbe. Ta bi lahko izhajala iz okolja, saj maske v celoti ne preprečijo vstopa virusa skozi masko ali pa iz naših lastnih virusov in bakterij, ki so se zaradi njim ugodnim razmeram nesorazmerno namnožili. Takšno mnenje so zavzeli tudi nekateri ugledni strokovnjaki – recimo sedaj že upokojeni nevrokirurg dr. Russel Blaylock [2] in molekularna biologinja in imunologinja dr. Dolores Cahill [3].

V odgovor so zagovorniki nošenja mask ponudili argument, da so pore dovolj velike, da omogočajo prosto prehajanje plinov. Hmm… že res, da lahko plini prehajajo čez tkanino, vendar bi lahko pričakovali, da je zaradi ovirane cirkulacije zraka izmenjava plinov otežena, kar bi lahko vplivalo tudi na krvno sliko. Ugotovitev turških znanstvenikov kaže, da bi to lahko bilo res – ugotovili so namreč, da se kirurgom znatno zniža nivo kisika v krvi med nošenjem kirurške maske. [4, 5]

Kakorkoli… zanimiva mi je interpretacija zagovornikov obveznega nošenja mask, ki pravijo, da maska učinkovito zadrži viruse in bakterije, obenem pa zagovarjajo, da to zadrževanje in koncentriranje virusov in bakterij ob vstopu v dihalne poti ne predstavlja nevarnosti.

Učinkovitost v odstotkih

Z zanimivimi rezultati je postregla nedavna raziskava iz ZDA, kjer so raziskovalci ugotavljali učinkovitost obraznih mask in zabeležili, da kirurške maske, ki jih nosi večina ljudi (tiste ki jih z gumicami pritrdimo za ušesa) zadržijo le 38% delcev (velikosti približno 50-100 mikronov). Kirurška maska, ki se jo s trakci priveže okrog vratu zadrži 71% delcev. [6] Presenetljivo je videti, da tudi vse maske z oznako N95 niso zagotovile deklarirane učinkovitosti 95% ali več.

Alternativi tem nevarnim dušečim zaščitnim sredstvom

No, če vas nošenje običajnih mask preveč skrbi, sta na voljo dve alternativi. Ena je bolj smešna – gre za nekakšen pasji stožčasti ovratnik za ljudi. [7]

Pri drugi pa gre za bolj resno in obetavno idejo. Izumil jo je inovator Zoran Dernovšek in deluje na principu vlažne maske, kjer posebni aktivator pretvarja izdihani ogljikov dioksid (CO₂) v kisik (O₂), poskrbi pa tudi za uničenje izdihanih mikroorganizmov. Sam sicer izdelka še nisem preizkusil, tako da ne morem soditi o njegovi kvaliteti. Priznam pa, da če bi bil soočen z zahtevo po stalnem nošenju maske na delovnem mestu, potem bi poskusil s tole zadevo. [8]

Skok v resnično življenje

No, sedaj pa preidimo k realnemu življenju. Če se mnenja o učinkovitosti mask krešejo, ko le-to določamo v kontroliranem, laboratorijskem poskusu, kako mislite, da se maske odrežejo v realnem življenju. Ne pozabite, da bi maske v resničnem življenju delovale vsaj primerljivo tako učinkovito kot v testih in raziskavah, bi jih morali tudi pravilno uporabljati.

Načini nošenja maske

Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da je maska pravilno nameščena, ko prekriva tako usta kot nos. Ocenjujem, da približno 30-50% ljudi maske ne nosi pravilno. To pomeni, da jo imajo nameščeno pod nosom, pod brado, na čelu, je sploh nimajo ali pa uporabljajo skvačkano masko, katere prevelike odprtine ne preprečujejo čisto ničesar. Tudi sami lahko poskusite oceniti delež ljudi, ki nosi masko pravilno. V trgovini opazujte ostale kupce, ko vstopajo v trgovino in jih štejte. Recimo, da ste prešteli, da jih 20 maske ni nosilo pravilno, 30 pa pravilno. V tem primeru jih 40% maske ni nosilo pravilno (20 kupcev od skupno 50). To pomeni, da maska pri 40% kupcev ni imela nobenega učinka, saj ga ni mogla imeti.

Seveda ima takšna ocena svoje omejitve. Opraviti bi jo morali na večjem številu ljudi, na večih prodajnih mestih, ob različnih urah. Verjetno je, da je ob določenih dnevih ali urah v trgovini več upokojencev, ki spadajo med rizično populacijo in bi zato pri njih pričakoval, da bolj striktno in pravilno nosijo maske. Verjetno je tudi, da je večji delež ljudi, ki upoštevajo navodila glede mask v trgovinah, kjer trgovci in varnostniki bolj vestno opozarjajo stranke na maske (kot v primerjavi s trgovino brez varnostnikov). Prav tako je zelo verjetno, da je odstotek ljudi, ki nosijo masko večji ob vstopu v trgovino in manjši pri prihodu na blagajno, ko po polurnem nakupovanju maska že postane moteča. Kljub omejitvam takšnega opazovalnega ‘eksperimenta’ pa lahko trdimo, da precejšnji odstotek ljudi maske ne nosi pravilno, s čimer njena učinkovitost postane nična.

Kdor torej zagovarja, da smo z maskami učinkovito zajezili prvi val pandemije Covid-19, trdi, da smo to naredili, čeprav tretjina do polovica ljudi mask sploh ni uporabljala (ali jih ni uporabljala pravilno). Upravičeno se torej lahko vprašamo ali so maske res tako učinkovit ukrep in ali je res potrebna OBVEZA nošenja mask, če pa tako dobro učinkujejo tudi, ko jih tako velika množica ne nosi (ali jih nosi napačno).

Redna menjava zaščitne maske

Ja, poleg samega načina nošenja maske, bi morali biti pozorni tudi na dejstvo, da gre za maske za enkratno uporabo. Koliko ljudi poznate, ki so masko po uporabi odvrgli v koš in si naslednji dan nadeli novo? In to vsak sleherni dan pandemije? In koliko jih poznate, ki so isto masko uporabljali več mesecev? Ja, skoraj vsi so/smo naredili slednje. Nekateri so si celo izposojali masko z ostalimi družinskimi člani.

Pravilna namestitev in odstranitev

In koliko ljudi si jo povsem pravilno namesti na obraz in potem tudi pravilno sname z obraza? Koliko ljudi se vzdrži potrebe po tem, da si masko popravlja, da se popraska pod masko, da si z rokami ne pomane oči? Praktično nihče.

Naj vam dam primer. Zgodilo se je, ko sem med službenim odmorom za malico odšel na kebab. Kuhar si je vestno nadel masko in pričel pripravljati naročeno jufko. Že po nekaj minutah je z rokami pričel prijemati masko in si jo popravljati. Nekajkrat se je popraskal. Povsem razumljivo, saj je bil vroč poleten dan, dodatno toploto pa so oddajali plinski gorilniki v njegovi bližini. V roku zgolj nekaj minut se je večkrat prijel za masko, nato pa je z istimi rokami vešče zarolal palačinkasto testo za jufko. Čisto človeško, saj se vsi ljudje popraskamo, ko nas zasrbi ali nam po obrazu steče kapljica potu. Tako da ga nič ne obsojam. Na hitro sem preletel svoje predhodne spomine in se nisem mogel spomniti, da bi se tolikokrat z rokami dotikal po obrazu v obdobju pred uvedbo ukrepov – torej preden je nosil masko. Sami si lahko ustvarite predstavo o učinkovitosti zaščitne maske v tem primeru. In mislim, da ni pretirano reči, da podobno velja za vse natakarje, kuharje, trgovke, uslužbence v javnem prometu in ostale delavce, ki imajo dnevno stik z večjim številom ljudi.

In potem nekateri pošiljajo otroke v šole brez mask

Ja, res je. Ravno, ko se je pričelo šolsko leto, so na eni izmed podružničnih šol v mojem domačem kraju ugotovili, da sta dva učenca okužena z virusom SARS-CoV-2. Cel oddelek je za dva tedna odšel na preventivno ‘domačo’ karanteno, izvajanje pouka pa je potekalo na daljavo. Nekdo je pod novico na Facebooku izpostavil vprašanje, kako si nekateri starši dovolijo, da otroke pošiljajo v šole brez mask. Seveda so se hitro našli komentarji, ki so tej obsodbi pritrjevali in tisti, ki so ji ostro oporekali.

Razumemo lahko ene in druge. Ene in druge prav tako lahko tudi ne razumemo.

Razumemo lahko nekoga, ki vidi rešitev v maskah in mu je seveda nedoumljivo, da ne bi sodelovali vsi in prispevali k varnosti javnega prostora. Vendar učenci mask ne nosijo 45 minut med šolsko uro, jih pa potem morajo nositi med 5 minutnim odmorom. Tukaj lahko ne razumemo zagovarjanje učinkovitosti ukrepa, ki ga v bistvu ne izvajamo večino časa.

Po drugi strani lahko ne razumemo nekoga, ki se mu maska upira, saj otrok maske ne nosi veliko večino časa. Le tu in tam, ko skoči na WC ali pa med odmori na hodnikih. In zopet ga lahko razumemo – saj, če je že večino časa ne nosi, kaj dobrega bo potem koristilo tistih 5 minut med odmori?

Ja, razumem – namen je preprečevanje okužbe med učenci iz različnih razredov. Vendar, preden otroci pridejo v šolske prostore, se pred šolo družijo brez mask. In ko odidejo domov ravno tako. Ali je ta ukrep potem res tako učinkovit?

Anomalije ukrepov

Upravičeno se lahko vprašamo ali so določeni ukrepi ne le neučinkoviti, ampak do neke mere tudi kontraproduktivni. Ko morajo otroci ostati doma v karanteni in morajo starši v službo – kdo jih bo pazil? Tako je – stari starši! Torej tisti prebivalci, ki so v višji rizični skupini in katere želimo zaščititi pred morebitno okužbo s strani otrok.

Če gre verjeti zapisu ene od mamic na socialnem omrežju Facebook, je njena hčerka s pozitivnim testom na SARS-CoV-2 morala ostati doma in z njo en starš. Drugi starš in drugi otrok (ki živita v istem gospodinjstvu) pa sta lahko naslednji dan odšla v službo in šolo. Smiselno, a ne? Niti približno.

V šolah velja priporočilo, da se čimveč časa preživi na svežem zraku. Jeeej, igrala! Pozabite! Z namenom, da preprečimo okužbe, bi morali za vsako skupino otrok igrala razkužiti. Ker to seveda ni tako lahko izvedljivo, so nekatere šole opustile uporabo igral. Petje se več ne izvaja, saj ta aktivnost vodi v povečano tveganje za prenos okužbe (intenzivno izdihavanje zraka iz pljuč). Med učenci in učenkami se lahko utrne tudi kakšna ljubezenska iskrica. Ampak kaj več kot to pa že ne! Otroci naj kar pozabijo na prijem roke sošolke, ki jim je všeč. Kaj šele poljub!?! Strokovnjaki svetujejo, da naj se otroci zadovoljijo z zapeljivim pogledom (dokler se vsaj še gledamo lahko brez zaščitnih vizirjev [9]). Poljub in stisk roke pa naj počakata na kasneje. Kdaj? Težko reči. Glede na izjave Svetovne zdravstvene organizacije bodo takšna pravila morala ostati tudi po iznajdbi učinkovitega cepiva. [10]

Pozabimo torej na igrala, na prepevanje pesmi, na stisk roke simpatije in na prvi šolski poljub. Ob tem se pojavi zanimivo vprašanje – ali se namerno trudimo otrokom uničiti vso veselje do življenja? Spomnimo se namreč, da so otroci še v fazi, ko se učijo kakšen naj bi bil svet okoli njih (mi za razliko od njih to že vemo in morda lažje pobrskamo po spominu, da se da preživeti tudi v prisotnosti in izvajanju prej omenjenih življenjskih radosti). Prav res – marsikateri otrok sedaj že instinktivno drži razdaljo, se izogiba večjih množic, si razkužuje roke ob dotiku sočloveka, nekateri celo pustijo predmete, ki so se jih drugi dotikali, nekaj dni pri miru preden jih uporabljajo.

Ampak otroke pa bomo le naučili higiene

Vsa ta pretirana čistost in higiena nista samo dobra in koristna. Še enkrat spomnimo – imunski sistem se krepi, tako da je v stiku z okoljem, bakterijami in virusi. Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je 40-60% ljudi imelo CD4+ T-celice pomagalke s specifičnim delovanjem proti novemu virusu SARS-CoV-2, čeprav sami predhodno niso bili izpostavljeni virusu ali obolelim za Covid-19. Raziskovalci so prisotnost teh CD4+ T-celic z navzkrižnim delovanjem pripisali predhodno naravno preboleli virusni okužbi z ostalimi koronavirusi, ki povzročajo običajni prehlad. [11] Če se pravilno spomnim, je nekdo od raziskovalcev izjavil, da je v bistvu to razlog, da se tako ‘dobro’ spoprijemamo s tem nevarnim novim koronavirusom. Zamislite si, da bi korona-ukrepe sprejeli že kakšno leto prej (iz nekega drugega razloga). In da bi bili ti ukrepi res izjemno učinkoviti. Kje bi potem bile naše CD4+ celice (in ostali pripadniki našega imunskega sistema) z navzkrižnim delovanjem, ki bi nas ubranili pred novimi (in starimi) virusi?

Ampak maske delujejo, saj jih nosijo kirurgi in ostalo medicinsko osebje

Res je – kirurgi nosijo kirurške maske v kirurških sobah. Med komentarji pod neko objavo na temo mask na Facebooku sem opazil, da je nekdo (sklepam, da kirurg, ker je bilo napisano v prvi osebi) rekel, da kirurgi res nosijo obrazne maske, vendar jih med operacijami menjajo in da so se v dolgotrajnem in neizprosnem treningu natrenirali, da se odpovejo skušnjavi, da se maske dotikajo, jo premikajo in poravnavajo med operacijo. In to zaradi zavedanja, da imajo opravka z odprto rano.

Koliko običajnih ljudi, ki si z ostalimi delijo javni prostor v službi, v trgovini, v restavraciji in na javnih prevoznih sredstvih, premore nivo zavedanja kirurga? Verjetno zelo, zelo malo.

No, ne gre le za problem običajnih ljudi. Naletel sem na raziskavo, kjer so opazovali 10 medicinskih sester in njihove navade glede nošenja mask. V povprečju se je posamezna medicinska sestra v 12-urni izmeni 25-krat dotaknila maske, obraza pod masko ali oči, s čimer je učinek maske postal vprašljiv. V povprečju torej vsake pol ure. Pomembno je še poudariti, da so medicinske sestre imele v povprečju 11 let delovnih izkušenj z masko. [12] Če se torej izkušena medicinska sestra zmoti vsake pol ure, kako pogosto se zmotimo običajni ljudje, ki nismo vajeni nositi maske?

Ampak maske sigurno delujejo, če ne jih ne bi uporabljali kirurgi

Ja, res je. Vsaj tako mislimo, a ne? Zato vas bo izredno presenetila spletna stran, kjer je avtor navedel 15 raziskav od leta 1975 do 2015, katerih rezultati so pokazali, da v bolnicah in tudi v kirurških sobah nošenje mask (ali nenošenje) praktično ni imelo vpliva na število okužb med pacienti. V bistvu se je v primeru nenošenja mask, delež okužb celo nekoliko znižal. [13]

Skoraj brez besed pa sem ostal ob ugotovitvi študije, ki jo je izvedel kirurg dr. Neil Orr s sodelavci. V tej študiji se je osebje (vključno s kirurgi) odločilo, da šest mesecev v kirurški sobi ne bodo nosili mask in da bodo opazovali, kakšen učinek bo ta odločitev imela na število okužb med pacienti. Odstotek okužb se je zmanjšal za več kot polovico v primerjavi s predhodnimi obdobji, ko so vsi nosili masko. Dr. Orr v zaključku študije pravi takole: »Izgleda, da minimalno kontaminacijo najlažje dosežemo, če se sploh ne nosi zaščitnih mask in se namesto tega operacije izvajajo v tišini.« Dodaja še: »…ne obstaja neposredni dokaz, da nošenje mask zmanjša število vnetij ran.« in pa: »…nošenje mask ima zelo malo vpliva na dobrobit pacientov splošne, rutinske kirurgije. Nošenje mask je standardna praksa, ki pa se lahko opusti.« [14]

Leta 2010 so se kirurgi iz švedskega inštituta Karolinska odločili, da anesteziologom in osebju, ki ni v sterilnem območju operacije, rutinsko ni več potrebno nositi zaščitnih mask (obstajajo pa nekatere operacije, kjer je to še vedno zahtevano). [15] Vabim vas, da si ogledate fotografijo takšne operacijske sobe na tejle povezavi.

Neustrašni politiki

Še ena zadeva glede obveze nošenja mask preseneča. Od marca, ko so nam vladajoči politiki prvič zapovedali nositi zaščitne maske, se je zvrstilo že ogromno dogodkov, na katerih ti isti politiki niso nosili mask in so si dovolili približati ostalim ljudem na manjšo razdaljo kot jo dovoljujejo priporočila naših strokovnjakov. Akterjev in dogodkov je bilo več, tako da ne bi izpostavljal posameznih primerov. In ne gre za to, da jih ne razumemo. Ali da jim ne moremo oprostiti napake.

Gre za to, da so nam zapovedali vse te omejitve in obveze zaradi izredno nevarnega virusa. To so ljudje, ki so se posvetovali z najboljšimi strokovnjaki – domačimi in tujimi. Imeli so dostop do informacij, ki nam niso bile na voljo. Če bi jih te informacije vsaj malo pretresle in prestrašile, bi na sestanke vsi prihajali z maskami. In ne bi se rokovali. Pomahali bi si z varne razdalje dveh metrov. Pa še kakšen korak stran več bi naredili. Četudi bi se za trenutek spozabili, bi jih hitro nekdo od spremljajočih opomnil. Tako pa so nam predali jasno sporočilo, da jih po vseh preučenih informacijah preprosto ni strah. Ali pa morda, da pravega razloga za strah ni?

Maske na glavo

Kot rečeno že v začetku, s člankom ne želim nikogar nagovarjati naj ne nosi maske. Ali pa, da naj jo nosi. Želel sem samo deliti informacije, ki so se mi zdele zanimive. Čas bo pokazal kakšen izhod iz korona-krize bomo kot družba ubrali. In kako pravilne so bile naše odločitve. Do takrat ostanite zdravi. In maske na glavo! Ali pa kot pravi v pesmi Zoran Predin, vsaj gate. Če so šali in rute ustrezna rešitev, zakaj pa bi bile gate manj učinkovite? Mislite, da pretiravam? Potem si oglejte gospo na posnetku.

Če vam je članek všeč, vas je nasmejal in ponudil s kakšno novo, zanimivo informacijo, lahko moje (nadaljnje) delo podprete z manjšo donacijo preko PayPala. Vesel pa bom tudi delitve članka na socialnih omrežjih, saj bo tako dosegel več ljudi.