Tako, pričeli smo s cepljenjem prvih zainteresiranih. Mnogi medijsko bolj izpostavljeni predstavniki medicinske stroke se pred kamerami cepijo (bolj ali manj prepričljivo) in tako z lastnim zgledom sporočajo, da verjamejo v varnost in učinkovitost tega novega cepiva, ki temelji na povsem novi, še nikoli zares temeljito preizkušeni tehnologiji. K cepljenju pa ne pozivajo le vidni predstavniki medicinske stroke – tukaj so še verski voditelji, razni športniki in predstavniki športnih organizacij, znani igralci in svetovni popotniki.
Sicer je takšno dejanje po eni strani pohvalno, saj človek pokaže, da z dejanji stoji za svojimi besedami, a je po drugi strani to tudi vse. Cepljenje nekega (medijsko bolj izpostavljenega) posameznika v resnici ne pomeni, da je cepivo varno ali učinkovito. Mimogrede, trenutna testiranja so dala odgovor zgolj na to, kaj se zgodi v obdobju 2-3 mesecev po prejemu cepiva in nihče ne ve zagotovo, kakšni stranski učinki se lahko pojavijo recimo 2 leti po cepljenju ali pa kako bo nekdo preboleval okužbo s sicer podobnim, a vendarle nekoliko drugačnim, mutiranim, divjim virusom.
Edini izhod iz krize?
Vsepovsod se cepljenje promovira kot edini izhod iz krize, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa. Ni povsem jasno, kaj je sicer mišljeno z besedno zvezo ‘izhod iz krize’, saj kljub cepljenju ostali ukrepi za omejevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ostajajo – distanciranje, maske, testiranja, karantene, …
Poleg tega ne vemo ali bo cepivo v kakršnikoli meri preprečevalo kritične primere Covid-19, hospitalizacije ali pa smrtne izide. Ne pravim, da ni možno, da bo cepivo imelo ugoden vpliv na znižanje pojavnosti omenjenih dogodkov, vendar v tem trenutku tega nihče ne ve.
In ne le to – še vedno nihče ne ve ali Covid cepivo preprečuje prenos okužb. Pa vendarle že govorimo o 60% potrebni precepljenosti (čeprav se pojavljajo različne številke, se tukaj sklicujem na uradni letak Vlade Republike Slovenije). Kako lahko cepivo, ki ne preprečuje prenosa okužb, zagotavlja (vsaj delno) varnost javnega prostora? In če odgovora na vprašanje, ali cepivo preprečuje prenos okužb, ne poznamo, kako lahko govorimo, da s cepljenjem ščitimo druge? Ali pa zahtevamo od ljudi, da se morajo cepiti za dobro družbe?

Preprečevanje prenosa okužb kot osnova za zaščito javnega prostora
V kolikor cepivo ne preprečuje prenosa okužb, se lahko in moramo vprašati ali ni ravno obratno res – ali cepljeni, ki ne zbolevajo, vseeno pa se virus v njihovem telesu namnoži in se lahko prenese na druge osebe, morda predstavljajo večje tveganje za javni prostor kot necepljeni. Če necepljeni namreč zboli, pa četudi zgolj z blagimi simptomi, lahko postane pozoren na svoje zdravstveno stanje, se oddalji od drugih, po potrebi opravi test in se za 10 dni umakne v samoizolacijo.
Na možnost, da Covid cepivo morda ne bo preprečevalo prenosa okužb, smo prvič lahko postali pozorni ob objavi rezultatov testiranja Oxfordskega cepiva, kjer je pri vseh cepljenih opicah prišlo do okužbe ob izpostavitvi virusu. Kljub temu spoznanju smo še naprej vse upe polagali v razvoj cepiva in že govorili o doseganju čredne imunosti. Vektorsko cepivo na osnovi adenovirusa, ki so ga razvili na Univerzi iz Oxforda v sodelovanju s podjetjem Astra Zeneca, sicer deluje na drugačnem principu kot mRNK cepivi proizvajalca Pfizer-BioNTech in Moderna, tako da bi ti dve cepivi vseeno lahko preprečevali poselitev in namnožitev virusa pri cepljenih osebah. Vendar je kljub pomanjkanju dokazov, retorika o čredni imunosti in cepivu kot edini rešitvi ostala in se s časom še stopnjevala.
Še danes ne vemo
In tako je ostalo vse do dne, ko je bilo cepivo dokončno razvito in preizkušeno v zadostni meri, da je pridobilo dovoljenje za uporabo v izrednih razmerah. Dosedanja testiranja so bila zastavljena tako, da niso mogla ponuditi odgovora na vprašanje o preprečevanju prenosa okužb. Na to sta v članku za British Medical Journal opozorila urednik Peter Doshi in prvi mož za medicinske raziskave v podjetju Moderna – Tal Zaks.

Tudi glavni izvršni direktor podjetja Pfizer, Albert Bourla, je v intervjuju priznal, da še ne vedo, kako je z njihovim cepivom glede preprečevanja prenosa okužb.
Celo dr. Soumya Swaminathan, vrhovna znanstvenica Svetovne Zdravstvene Organizacije, opozarja, da naj cepljeni ljudje po potovanjih vseeno ostanejo v karanteni, saj na voljo ni dovolj dokazov, da pri cepljenih ne pride do okužbe in prenosa le-te na drugo osebo.
Morda bi lahko razumeli, da se v času svetovne pandemije bolj mudi ponuditi rešitev iz krize, kot preučiti ali rešitev res deluje. To bi pojasnilo, da ljudi že cepimo, čeprav še ne vemo v celoti, kaj sploh lahko pričakujemo od cepiva. Vendar bi pričakovali, da bomo do tega podatka prišli sedaj, ob sprotni uporabi. Tako nekako je bilo v začetku zamišljeno.
In še kar nekaj časa ne bomo vedeli…
Vendar je konec decembra presenetila novica, da študija, ki je nameravala ugotoviti učinkovitost Moderninega cepiva glede preprečevanja prenosa okužb, zaenkrat ne bo izvedena. Študija je nameravala pod drobnogled vzeti več kot 20.000 ameriških študentov iz približno 20 univerz in z rednimi testi ter sledenju kontaktnih oseb ugotoviti, v kolikšni meri med cepljenimi prihaja do novih okužb in prenosa le-teh na druge osebe. Raziskavo je nameravala izvesti posebna skupina, ki jo je ustanovila ameriška agencija National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID).

Raziskave sedaj ne bodo izvedli, saj odgovornim ni uspelo zagotoviti državnih financ za izvedbo projekta. Poleg tega ocenjujejo, da so zdravstveni delavci na univerzah že sedaj preobremenjeni z obvladovanjem Covid-19 krize in bi jih bilo težko vključiti v dodatno klinično testiranje. Kakorkoli… agencija NIAID pričakuje, da bo o učinku cepiva na prenos okužb več izvedela z nadaljnjimi rezultati iz že obstoječih kliničnih testiranj in kasnejšimi opazovalnimi študijami.
Pa kaj res? Ravno sedaj je zmanjkalo denarja? Po vseh milijonih in milijardah vloženih v razvoj in promocijo cepiva, se nam je ustavilo ravno na točki, ko bi lahko dobili odgovor ali bo od cepljenja sploh kaj koristi? Smola… Pa tako blizu smo bili…
Res je, da bi izvedba raziskave stala nekaj sto milijonov dolarjev, kar ni malo. Vendar povsem na mestu je vprašanje: »Ali vzdrževanje vseh ukrepov omejevanja (izplačila nadomestil za plače, finančna pomoč podjetjem, …) ne zahteva večjega finančnega vložka?« V kolikor bi študija pokazala, da cepljenje preprečuje prenos, bi po uradni razlagi z določeno mero precepljenosti hitro lahko opustili vse ostale ukrepe.
In – ali ni nadaljevanje cepljenja brez tega odgovora nekako neetično? Vsaj tisti del, ki zahteva doseg določene stopnje precepljenosti?
Če vam je članek všeč in je ponudil s kakšno novo, zanimivo informacijo, lahko moje (nadaljnje) delo podprete z manjšo donacijo preko PayPala. Vesel pa bom tudi delitve članka na socialnih omrežjih, saj bo tako dosegel več ljudi.
Prebrala oba z Dragom in se strinjava, da ne vemo dovolj. Hvala za to, da nam poveš, naj razmislimo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Smiljan, hvala lepa za vse gradivo! Na osnovi meni dostopnih informacij sem prepričana, da premalo preverjenim cepivom od takih spornih firm, kot je Pfizer, ne morem zaupati. Kako to lahko vlada s svojimi strokovnjaki in “strokovnjaki” brez slehernega razumnega dvoma, ne vem. Ostanimo obveščeni in zdravi! 👍
Všeč mi jeVšeč mi je